Franc in Marija Šimonka

Franc in Marija Šimonka sta bila povezana že od mladih let, saj sta se spoznala kot sošolca na nižji gimnaziji v Lendavi. Njuna ljubezen je vodila do poroke leta 1953, po kateri sta skupaj ustvarila družino.
Njuna skupnost je temeljila na medsebojni podpori in predanosti družini, kar je pustilo globok pečat v lokalni skupnosti.

Franc Šimonka - Feri

18.09.1929 - 27.04.1985

Franc se je rodil leta 1929 v Dolnjem Lakošu v kmečki družini kot prvorojenec očeta Jožefa in matere Marije. Otroštvo je preživljal na domači kmetiji, kjer je od malih nog pomagal pri vsakdanjih opravilih. Po zaključku osnovnega šolanja je svojo izobraževalno pot nadaljeval na nižji gimnaziji v Lendavi. Že v tistem času je razvijal strast do fotografije, ki je postala njegov priljubljeni hobi.

Po opravljeni triletni službi v vojski se je odločil, da bo svojo strast spremenil v poklic. Vpisal se je na fotografsko šolo v Idriji, kjer se je izpopolnil in pridobil poklic fotografa. Po uspešno zaključenem šolanju se je leta 1953 poročil z Marijo Požgai iz Čentibe, s katero sta se pozneje preselila v Lendavo, na Partizansko ulico 11.

Šimonka Franc – s prvim službenim fotoaparatom

Leta 1963 je v svojem stanovanju odprl prvi fotografski atelje, ki je hitro postal znan po kakovostnih fotografskih storitvah. Kmalu zatem je kupil stavbo na dvorišču, kjer je odprl sodoben foto studio, opremljen z najnovejšo fotografsko opremo. S tem je Lendava dobila enega izmed prvih profesionalnih fotografskih studiev v okolici.

Franc, ki so ga mnogi poznali pod vzdevkom Feri, je s svojo predanostjo in talentom dolga leta beležil pomembne trenutke ljudi in dogodkov v Lendavi in širše. Njegovo delo je bilo cenjeno in je pustilo neizbrisen pečat v lokalni skupnosti.

Na žalost je Feri mnogo prezgodaj preminil, leta 1985. Njegovo fotografsko delo in ljubezen do poklica pa sta zvesto nadaljevala njegova hčerka Jolanda in zet Drago Milić, ki še danes ohranjata družinsko tradicijo.

Spomin na Ferija  bo za vedno živel skozi njegove fotografije in v srcih vseh, ki so ga poznali.

Šimonka Franc – fotograf iz Lendave

Poročna fotografija Franc in Marija Šimonka.

Foto atelie v Lendavi je bil ob nedeljah stičišče prebivalcev okoliških vasi, ki so s kolesi in motorji prihajali na nedeljsko mašo.

Marija Šimonka roj. Požgai

24.05.1930 - 26.12.2023

Marija Šimonka, rojena Požgai, se je rodila leta 24. maja 1930 v Čentibi, kjer je preživljala otroštvo in mladost skupaj z bratom Pištijem in sestro Gizelo. Osnovno izobrazbo je pridobila na meščanski šoli v Lendavi, nato pa je nadaljevala šolanje na nižji gimnaziji, kjer je bila sošolka svojega bodočega moža Franca Šimonke, znanega kot Feri. Leta 1953 sta se poročila in skupaj ustvarila dom ter družino.

Marija je večino svojega delovnega življenja preživela v podjetju INDIP (Industrija dežnikov in pletenin Lendava), kjer je bila zaposlena v računovodskem oddelku. Njena strokovnost in predanost sta jo spremljali skozi celotno kariero, vse do upokojitve. Poleg službenih obveznosti je bila Marija predana skrbnica družine in podpora svojemu možu Feriju, ki mu je pogosto pomagala tudi pri urejanju računovodskih zadev v njegovem fotografskem poslu.

Po smrti moža leta 1985 je Marija kot upokojenka nadaljevala svoje življenje v Lendavi, kjer je ostala vse do svoje smrti 26. decembra leta 2023. Zadnjih 17 let svojega življenja je preživela v domu za starejše občane, kjer je našla novo skupnost in se počutila zelo sprejeto in zadovoljno. Zaposleni in sostanovalci so ji postali kot druga družina, saj je s svojo prijaznostjo in odprtostjo navezala globoke vezi. V tem obdobju je uživala v organiziranih dejavnostih, ki so ji omogočile, da je ostala aktivna in družabna. Njeno življenje je bilo vedno posvečeno družini, s toplino in skrbnostjo pa je vsem, ki so jo poznali, zapustila neizbrisen pečat, ki bo za vedno ostal v spominu njenih najdražjih.

Marijo bodo v spominu ohranili vsi, ki so jo imeli radi, in tisti, ki so jo poznali kot predano ženo, mater in sestro.

Marija Šimonka roj. Požgai

Marija je bila rada med rožami

Mihajlo in Slavka Milić

Mihajlo in Slavka sta odraščala v burnih časih druge svetovne vojne in začela skupno življenje v času povojne Jugoslavije, kjer sta ustvarila močno vez, prežeto s spoštovanjem, razumevanjem in predanostjo. Po številnih selitvah po različnih krajih bivše države kjer je Mihajlo služboval, sta se ustalila v Ljubljani, svoja zadnja leta pa preživela v Lendavi, kjer sta tudi zaključila skupno življenjsko pot.

Slavka in Mihajlo Milić v svojem stanovanju na Glavni ulici 13 v Lendavi.

Mihajlo Milić - Dida

21.07.1925 - 23.01.2018

Mihajlo Milić v svoji odvetniški pisarni.

Mihajlo Milić se je rodil v kmečki družini v vasi Veliki Gradac na Hrvaškem. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, nato pa nadaljeval izobraževanje na gimnaziji v mestu Glina, ki jo je zaključil v začetku druge svetovne vojne. Leta 1942 se je Mihajlo Milić pridružil partizanom in sodeloval v več ofenzivah. Med enim od spopadov je bil ranjen v nogo in je nato šest mesecev preživel v partizanski bolnišnici na Petrovi Gori na Hrvaškem, kjer se je zdravil in okreval.

Po izstopu iz vojske se je Mihajlo zaposlil v Zavodu za socialno zavarovanje in ob delu študiral pravo na Zagrebški univerzi. Po končanem študiju je opravil pravosodni izpit in začel uspešno odvetniško kariero v Ljubljani. V tem času se je rodil tudi drugi sin, Drago. Mihajlo Milić je poleg dveh sinov imel tudi hčer Romano iz drugega razmerja. Svojo pravniško pot je nadaljeval vse do upokojitve, ko se je preselil k sinu Dragu v Lendavo.

Poročna fotografija iz leta 1948. – Mihajlo in Slavka Milić

Mihajlo je bil skozi vse življenje strasten pohodnik in planinec. Kar dvakrat je prehodil celotno slovensko planinsko transverzalo, kar priča o njegovi vztrajnosti in ljubezni do narave. Tudi v poznejših letih je s svojo ženo Slavko užival v sprehodih po okoliških hribih in Lendavskih goricah. Njegovo zdravje ga je večino življenja dobro služilo, šele proti koncu mu je srce pokazalo njegovo zadnjo pot. Umrl je leta 2018, obdan s spomini na bogato življenje, ki ga je preživel v službi  družine,narave in domovine.

Slavka Milić roj. Janković

15.09.1927 - 18.02.2020

Slavka  se je rodila leta 1927 kot prva hčerka v družini beograjskega podjetnika Bogoljuba Jankovića. Brezskrbno otroštvo je preživela v Beogradu, skupaj s svojo mlajšo sestro Vasilijo, v ugledni in premožni družini. Vendar je prihod druge svetovne vojne prinesel popoln preobrat v njenem življenju. Z novo oblastjo je njena družina  izgubila vse premoženje, vključno z zasebnimi in poslovnimi nepremičninami.

V tem temnem obdobju se je v Slavkinem življenju prikazala svetla točka – mladi partizan, Mihajlo Milić. Kmalu po srečanju sta se poročila in začela skupno življenjsko pot. Po rojstvu prvega sina Zorana je Slavka posvetila vso skrb družini. Kljub temu je sledila možu Mihajlu na njegovih vojaških poteh in se z njim selila po mestih tedanje Jugoslavije. V tem času je Zoran nekaj časa živel pri starih starših v Beogradu. Na koncu sta se z možem ustalila v Ljubljani, kjer se jima je rodil drugi sin, Drago.

Slavka je bila kratek čas zaposlena v zavodu Soča v Ljubljani kot administrativna delavka. Njeno življenje je bilo večinoma posvečeno družini, ki ji je pomenila vse. Slavka je bila znana po svoji izjemni kuharski spretnosti, še posebej pri pripravi tradicionalnih jedi. Njene jedi so bile vedno pripravljene z ljubeznijo in skrbjo za podrobnosti, kar je prinašalo veselje njeni družini in gostom. Rada je potovala in z možem Mihajlom sta raziskovala izletniške destinacije po Sloveniji. Njeno aktivno življenje se je spremenilo, ko jo je zadela možganska kap, ki ji je močno spremenila vsakdan.

Leta 2000 sta se z možem preselila v Lendavo, kjer sta kupila stanovanje, ki je prej pripadalo znanemu Lendavčanu in podjetniku Ludviku Blau. Zadnja leta je preživela v domu za starejše občane, kjer je leta 2020 tudi umrla. Kljub vsem preizkušnjam v življenju je Slavka našla veselje v družini – bila je obdana s sinovi, snahama, vnuki in pravnuki, kar ji je prinašalo radost vse do konca njenih dni.

Fotografija iz leta 1946.  Slavka leto dni pred poroko.

Vedno nasmejana in dobre volje.